OneGeology Kids banner To be the provider of geoscience data globally Navigation
Main content
Bottom links

1G Kids


Fonzi

Fosili in dinozavri

Živijo, jaz sem Fonzi. Povedal ti bom nekaj zanimivosti o fosilih in dinozavrih. Veda o fosilih je paleontologija.

 

Fosili so čudoviti pričevalci Zemljine preteklosti. Največ jih najdemo v sedimentnih kamninah Klemen. Kako pa so prišli tja? No, ni se lahko spremeniti v fosil. Potrebnih je kar nekaj primernih pogojev, pa tudi naključij.

Amonit veselo plava po morju. . .

Amonit veselo plava po morju. . .

. . .potem umre in pade na morsko dno. . .

. . .potem umre in pade na morsko dno. . .

. . .mehki deli razpadejo in na dnu ostane le še trdna lupina, ki jo počasi prekrijejo morske usedline (sedimenti).

. . .mehki deli razpadejo in na dnu ostane le še trdna lupina, ki jo počasi prekrijejo morske usedline (sedimenti).

V dolgih milijonih letih se lupina pod vplivom pritiska ter ogrete in z minerali bogate vode spremeni. . .

V dolgih milijonih letih se lupina pod vplivom pritiska ter ogrete in z minerali bogate vode spremeni. . .

. . . v fosil, ki ga takole najdeš na plaži.

. . . v fosil, ki ga takole najdeš na plaži.

Med fosile spadajo ob raznih lupinah še kosti, stopinje živali, odtisi in zapolnitve votlinic, v katerih so živele, ostanki in odtisi rastlin in še in še. Največ danes ohranjenih fosilov je živelo v morju, ker so bili pogoji za ohranitev na morskem dnu najboljši; hitro jih je prekril sediment in zato niso razpadli.

Nauči se več o nekaterih morskih živalih, ki jih najpogosteje najdemo v obliki fosilov:

Right arrow

Na tej geološki karti Afganistana so z rjavo barvo prikazane kamnine jurske starosti. Znane so po tem, da lahko vsebujejo fosile dinozavrov.

Static map.


Tudi kopenska bitja so se lahko spremenila v fosile, a manj pogosto kot morska. Lep primer so dinozavri, katerih fosilne ostanke najdemo na vseh koncih sveta. Živeli so pred 230 do 65 milijoni let.


Največji doslej odkriti dinozaver je 22,5 metra dolgi in 12 metrov visoki brahiozaver iz Tanzanije.

Najdaljši fosil dinozavra je bil najden v ZDA. V zvezni državi Wyoming so našli kar 27 metrov dolgega diplodoka.

Dino dejstva

Najmanjši fosil dinozavra je bil odkrit na Kitajskem. S 55 do 77 cm dolžine, krili in perjem je še najbolj podoben kokoši. Imenuje se Microraptor.


S fosili lahko ugotovimo, koliko je stara kamnina, v kateri so bili najdeni. Zato so v veliko pomoč pri izdelavi geoloških kart Karli. Znanstveniki so ugotovili, da so bili organizmi v različnih zgodovinskih obdobjih videti različno. Sčasoma so se spreminjali in se tako prilagajali spreminjajočim razmeram v življenjskem okolju. Takemu razvoju rečemo evolucija. Če torej najdemo enak fosil v dveh različnih kamninah, vemo, da sta obe kamnini nastali v istem obdobju geološke zgodovine.

Več o fosilih

Krhki fosili nam povejo ogromno o zgodovini Zemlje in raznolikosti življenja. Najlepše primerke si lahko ogledamo v muzejih.

Največ fosilov, ki jih najdemo na plažah, v kamnolomih ali kar ob poteh na sprehodu, je zaradi svoje strašanske starosti vsaj malo poškodovanih. Kljub vsemu so ta bitja živela v času, ko so nastajale kamnine, zato lahko iz njih izvemo ogromno o zgodovini našega planeta Zemlje.

Kosti, lupine, stopinje ali sledi hranjenja so mali namig, iz katerih poskušamo danes razumeti, kako in v kakšnem okolju so živele živali in rastline, ki so nam jih zapustile.

Iz na videz neznatnih znamenj je pogosto mogoče ugotoviti, v kakšnem okolju so fosili živeli. S preučevanjem fosilov lahko na primer dobimo podatke o tem, kako toplo je bilo morje, v katerem so živeli. Včasih lahko celo ugotovimo, da so živeli v morju, ki ga danes ni več.

Prav na podlagi raziskovanja oblik fosilov ter evolucije njihovega razvoja smo se naučili ogromno o zgodovini našega planeta in o silnih evolucijskih spremembah, ki so ga izoblikovale.



Sodeluj

Rad nabiraš in zbiraš fosile? Na spletnem obrazcu nam povej, katere fosile že imaš v svoji zbirki, kje si jih našel in kje jih boš še iskal.